Najpogostejše napake pri prenosu:  

• Podjetnik začne o prenosu dejavnosti razmišljati šele tik pred upokojitvijo.
• Prenosnik s prevzemniki ne opravi resnega pogovora o motivaciji in njihovih željah.
• Večina podjetnikov si želi zgolj formalnega prenosa in s tem ostati »glavni« v podjetju.
• Prenosnik na naslednika ne opravi prenosa odgovornosti, znanja in izkušenj.
• Prenosnika zanima zgolj, kako čim bolj davčno optimizirati prenos.
• Prenosnik se prenosa loteva sam ali z neizkušenim svetovalcem.
• Prenosnik pozabi, da je prenos pomembno celovito obravnavati. V prvi vrsti iz sociološkega vidika in šele nato iz vidika prava in davkov. 

• Kakšne so želje podjetnika? Ima več želja? So različne, združljive? Kako razmišljajo potomci, družina?
• So potomci res pripravljeni nadaljevati dejavnost oz. prevzeti odgovornost?
• So potomci dovolj motivirani in obenem sposobni samostojno uspešno voditi podjetje? Je bolje najeti managerja ali prodati družinsko dejavnost, dokler je nekaj vredna?
• Imajo prevzemniki različne interese, ki niso združljivi? Lahko posledično pride do konfliktov, ki vedno povzročijo propad podjetja?
• Kako doseči pravičen družinski dogovor in preprečiti konflikte med potomci in priženjenimi?
• Kako razdeliti lastništvo podjetja in kako ter kdaj ostalo družinsko premoženje?
• Katero premoženje prenesti na zainteresirane naslednike ob prenosu dejavnosti in katero kasneje oz. po smrti? Želijo tudi ostali potomci del premoženja? Ga želijo takoj?
• Kako prenos ustrezno pravno urediti in kako zaščititi starše ter jim omogočiti dosmrtno prejemanje rente?
• Komu predati upravljanje podjetja oz. kdo je najbolj sposoben ohraniti težko prigarano družinsko premoženje?
• Kako in katero znanje prenesti na prevzemnike, da bo poslovanje še naprej uspešno?
• Koliko naj prenosnik pomaga po upokojitvi, da ne bo povzročal dodatnih konfliktov?
• Kako profesionalizirati funkcije naslednikov v podjetju in povečati učinkovitost vodenja ter posledično uspešnost dejavnosti?