krog_tablica

Od kod težave družinskih podjetij

Avtor: Revija Podjetnik, Milan Krajnc Pavlica | Objava: 05.03.2018
Za člane družinskih podjetij ni preprosto nastopati hkrati v različnih vlogah in razmerjih. Le zrel posameznik lahko ustvari trdno družinsko podjetje.

Družinska podjetja so nekaj posebnega; to izvira iz dejstva, da v njih delajo ljudje, ki ves čas menjajo svoje življenjske vloge oziroma starim vlogam dodajajo nove. Poglejmo si primer, kako se odnosi in vloge gradijo med fantom in dekletom, ki bosta v prihodnosti postala poslovna in osebna partnerja.  

Najprej sta oba sama, njuna edina želja je uživati, imeti čim polnejše življenje in čutiti vsak trenutek.  

Ko se spoznata, želita odigrati samo eno vlogo, in sicer postati par. Skrbi ju samo, kako bosta skupaj in kako bosta skupaj uživala. 

Ko se poročita, sta v vlogi moža in žene, njuna največja skrb pa postane preživetje (ustvariti si dom). 
 
Če sta ambiciozna ali nekako uspeta ustanoviti podjetje, sta v vlogi kapitalistov, ko ju predvsem skrbi, kako zaščititi kapital. 
 
Takoj po ustanovitvi podjetje tudi skupaj vodita, s čimer sta v vlogi menedžerjev, njuna skrb pa je uspešno vodenje in zaščita kapitala lastnikov. 

Ker na začetku ni dovolj kapitala, da bi podjetje samo vodila, se morata tudi dejavno vplesti vanj, s čimer sta v vlogi dejavnih sodelavcev, ko je njuna skrb, da so vse naloge v roku in kakovostno opravljene. 
 
Ker se kot zakonca prej ali slej odločita tudi za družino, se znajdeta v vlogi staršev, njuna prva skrb pa je poskrbeti za svoje potomstvo. 

Ko sta v novi vlogi, se spremenijo tudi prioritete, kar pa ne pomeni, da drugih stvari ni več ali sta jih prestavila za nekaj časa. Ko sta v vlogi dejavnih delavcev, je zanju najpomembneje čim bolj ugoditi stranki, vendar sta istočasno v vlogi kapitalistov, torej je zanju najpomembneje, kako čim bolj povečati svoj kapital. Istočasno razmišljata, kako naj stranki čim več ponudita in kako naj od stranke čim več zaslužita. To sta samo dve vlogi, saj sta še istočasno menedžerja, starša, zakonca in posameznika. 

Gre za zelo težaven psihološki pojav, kjer se član družinskega podjetja znajde v trenutku, ko stopi na to pot. Te poti namreč ni mogoče takoj prekiniti ali je prekiniti za kratek čas, ampak smo ves čas na njej.

 

Družinska podjetja - srce in posel

Ali država razume, kako pomembna so družinska podjetja?

Na svetu je največ družinskih podjetij, saj je njihov cilj dolgoročen in stabilen razvoj, ne pa kratkoročno razmišljanje in hiter zaslužek. Velik delež družinskih podjetij je torej naravna posledica dejstva, da ta podjetja želijo dolgoročno preživeti na trgu.

Družinska podjetja so nekaj posebnega; v njih se križajo dobre lastnosti in slabe lastnosti. V družinskih podjetjih se namreč srečujeta dva svetova, in sicer družinski ter poslovni. Sprememba v enem izmed svetov ima posledice v drugem svetu.

Lahko bi torej rekli, da so družinska podjetja »delikatna«, a hkrati nosijo veliko družbeno odgovornost. Ta podjetja so pomemben ustvarjalec delovnih mest, torej sodelujejo pri reševanju brezposelnosti v svojem kraju in dvigujejo življenjsko kakovost. A država tega ne prizna. Od družinskih podjetij zahteva vse več obveznosti, tako da se ljudje v družinskih podjetjih počutijo, kot da jih okolje obremenjuje, ne pa podpira pri pomembni vlogi, ki jo imajo. Zaradi posla se mora vsa družina velikokrat odpovedati 'normalnemu življenju' in je še prikrajšana za zaslužek, ki ga pobere država. Država pa z denarjem, ki ga pobere od družinskih podjetij, med drugim tudi hrani tiste, ki družinskih podjetij ne razumejo ali celo kritizirajo. Naj ljudje v družinskih podjetjih to mirno prenašajo?


Težave posežejo v vse vloge 

Poleg velikih psiholoških naporov se tako kot vsi prebivalci in vsa podjetja srečujejo tudi z vsakodnevnimi poslovnimi in osebnimi težavami. 

Lahko bi rekli, da morajo biti člani družinskih podjetij zelo odgovorne in psihično stabilne osebe. Če ni težav, je vse te vloge največkrat mogoče obvladovati, ko pa nastopijo kakršnekoli težave, se te težave ne dogajajo le v eni vlogi, ampak v vseh vlogah. 

Poglejmo si primer. Pojavile so se finančne težave. Kako o tem posamezna vloga: 

  1. Starši. Kako bom poskrbel za družino? Sam bi se že nekako znašel, če ne bi bilo otrok.
  2. Zakonski partner. Kako bom poskrbel za družino? Partner ne bo vesel, da sem ga »potegnil« v podjetje.
  3. Dejavni sodelavec. Bom dobil plačo?
  4. Menedžer. Kako bomo plačali dobavitelje, kako bomo izplačali plače …?
  5. Kapitalist. Kako naj rešim svoj denar? 

Zdaj vse vloge združimo v eno osebo in vsa vprašanja postavimo istočasno ter upoštevajmo, da:
- se ne moremo nasloniti na svojega partnerja, ker ima enake težavah kot mi;
- se ne moremo nasloniti na državo, ker od nas samo veliko zahteva;
- se ne moremo obrniti na banko, ker smo ji preveč dolžni;
- ne moremo vzeti odmora kot trener na tekmi, ko gre vse narobe;
- nismo roboti, ki bi lahko izključili čustva in strahove.   

Samo najboljši preživijo 

Rečemo lahko, da samo najboljši preživijo take razmere. Jih res? Da, saj evropsko gospodarstvo temelji na družinskih podjetjih. Vendar to ne pomeni, da je treba na družinska podjetja še bolj pritiskati, da bo gospodarstvo še stabilnejše, ampak je treba ustvariti gospodarsko in politično okolje, kjer se bo vse več družin odločalo za podjetja

Zaenkrat so v Sloveniji družinska podjetja samo še splošen pojem, saj nimajo statusa posebnega podjetja. V članku predvidevam, da je družinsko podjetje tisto, kjer sta oba zakonca ustanovitelja in lastnika podjetja ter hkrati tudi zaposlena v njem, zato mislim, da bi v prihodnosti morali določiti pravila in status družinskega podjetništva.   

Družinsko podjetje je temelj družbe 

Če se ozremo po slovenski družbi, bomo videli, da je skoraj brez odgovornosti, saj prevladuje »balkanska« miselnost o skupni odgovornosti, kar pa za družinska podjetja ni dobro, saj so posledice napak pri družinskih podjetjih prevelike. Podjetniki in podjetnice se namreč zavedajo, da posledic ne bodo nosili sami, ampak vsa njihova družina, saj so v poslu z vsem svojim premoženjem. 

Prednosti poslovanja z družinskim podjetjem sta predvsem zanesljivost in zaupanje. Poslovanje med družinskimi podjetji je veliko laže, saj se med sabo razumejo in imajo enake težave. Zato pri poslovnem sodelovanju velikokrat niti ne podpisujejo pogodb, saj je že njihovo ime jamstvo, sami pa sprejemajo popolno odgovornost za svoja dejanja. Lahko bi rekli, da sta mišljenje in kultura družinskih podjetij lahko za zgled državi oziroma vsej družbi. 

Družinska podjetja se med sabo spoštujejo, medtem ko jih širša javnost gleda postrani. Govorijo predvsem o družinskem povezovanju, o mafiji, saj so prepričani, da je otrokom podjetnikov vse podarjeno in da imajo zelo veliko denarja. Zaradi zavisti se v njih rojevajo negativne misli, ki jih z obrekovanjem izražajo v javnosti, kar je dokaz, da je slovenska kultura na zelo nizki ravni, saj večina ljudi pri sebi ni pripravljena ničesar spremeniti, ampak raje spreminjajo druge, od družbe pa pričakujejo zelo veliko, čeprav ji dajejo zelo malo. Največ ji dajejo ravno družinska podjetja, in sicer kapital in zgled.   

Dosežki naj bodo v ponos 

Ko se posameznik odloči za pot družinskega podjetništva, ponavadi ve, kaj ga čaka – nositi veliko odgovornost v okolju, ki podjetništvu nasploh, še posebej pa družinskemu podjetništvu, ni najbolj naklonjeno.  

A soočenje s težavami marsikdaj tiste, ki se odločajo za družinsko podjetništvo, pahne v nepravilno držo. Spričo težav marsikdo namreč pade v občutek, da je »mučenik« (torej se nič ne da narediti), namesto da bi bili ljudje ponosni nase in na svoje dosežke. Javnost pa zelo rada izkoristi in še kaznuje vsakega, ki se počuti mučenika.  

Člani družinskih podjetij se moramo zavedati, da smo predvsem ljudje, da smo pri sebi to, kar smo bili, preden smo se odločili za družinsko podjetništvo – želimo torej predvsem živeti in čutiti vsak trenutek. S svojimi dosežki smo lahko družbi samo v ponos. Na podjetje ne smemo gledati kot na breme, ampak kot na kapital, ki ga ustvarjamo. Svojih čustev ne smemo vpletati v podjetje, saj njegovo delovanje ni odvisno samo od nas, ampak od celotne družbe (nismo lastniki družbe, ampak samo kapitala v njej). Zavedati se moramo, da ne moremo spreminjati družbe, ampak lahko s pozitivnim zgledom pokažemo, kako lahko drugače deluje. Družbo bomo torej lahko spremenili, če bomo dovolj samozavestni in nas ne bo strah povedati, kako smo uspešni. 

Zaupajmo sebi in drugim 

Veliko težav si povzročimo tudi sami, ker na svoje podjetje in otroke gledamo kot na svojo lastnino, kot da so del nas. Če si predstavljamo, da nam nekdo želi »odsekati roko«, se bomo zelo bojevali, da se to ne zgodi. Enako (vendar v lažji obliki) čutimo, ko želijo otroci delati po svoje ali ko bi morali za podjetje poiskati objektivno najboljše rešitve. Če ne moremo otrokom dopustiti lastne poti ne obvladamo organiziranosti podjetja, pomeni, da nikomur ne zaupamo, še najmanj pa sebi. 

Najprej moramo poznati sami sebe, si zaupati in se imeti radi. Tako bomo postali stabilne osebe in veliko manj se bomo vznemirjali. Družinska podjetja so steber družbe, mi pa smo steber družinskega podjetja.