Pri prenosu družinske dejavnosti na naslednike propade kar 2/3 podjetij
Avtor: Uroš Kavs, Inštitut MoSTPodatki iz zahodnega sveta so zastrašujoči. Prehod v drugo generacijo preživi le vsako tretje podjetje. Vsakemu sedmemu uspe preživeti prehod v tretjo generacijo. Žal v zadnjih letih zelo podobno ugotavljamo tudi v Sloveniji.
Ta zaskrbljujoč statistični podatek sem zaupal že veliko podjetnikom na raznih svojih predavanjih in seminarjih. Pričakoval bi energično reakcijo na to informacijo, a ni tako. To je le dodaten dokaz, da se ustanovitelji starši premalo zavedajo te problematike.
Večina trmasto vztrajajo na svoji poti, prepričanih v svoj prav. Rezultat tega je propad podjetja in uničeni medsebojni družinski odnosi. Kolaps se običajno ne zgodi takoj, pač pa postopno v roku nekaj let.
Na podlagi uspešno izvedenega prenosa dejavnosti in odgovornosti na naslednike pri več kot 150 slovenskih družinskih podjetjih ugotavljam, da je nujno prenos dejavnosti načrtovati pred upokojitvijo ustanovitelja in sicer najmanj 5 let prej. Večje kot je podjetje, prej se je potrebno spopasti s postopnim prenosom odgovornosti.
Glavna razloga za propad oz. neuspešen prenos dejavnosti na naslednike sta:
- Konflikti med družinskimi člani in priženjenimi.
- Slaba priprava prevzemnikov na poslovanje.
Konflikti se redno pojavljajo med posamezniki, ki so veliko skupaj. V družinskem podjetju se člani družine nenehno srečujejo. Poleg tega se prepleta odnos starši - potomci. Zlasti v odnosu oče – sin večkrat prihaja do trajnih napetosti. Velikokrat tudi med brati, sestrami in njihovimi partnerji.
Starši večinoma želijo ohraniti kontrolo nad delovanjem podjetja, ki pa je velikokrat prekomerna. Posledično je slaba priprava potomcev na prevzem precej običajna zadeva, ki pripelje do propada podjetja, ko se ustanovitelj dokončno umakne.
Sedem ključnih razlogov za propad družinskih podjetij:
- Starši želijo imeti vedno prav. Česarkoli se potomec loti delati po svoje, je kritiziran.
- Marsikateremu ustanovitelju je podjetje tako pomembno, da ga sploh ne želi zares zapustiti, zato s pokojnino zavlačujejo.
- Večina želi ostati aktivna tudi po upokojitvi in imeti še vedno glavno besedo pri odločanju. »Otroci« se starajo in postajajo nestrpni. Želijo si samostojnosti, zato se pojavijo konflikti.
- Mnogi se sicer veselijo pokojnine in zasluženega »miru«, a prenosa znanja ne znajo izpeljati na pravi način. »Nehote« še vedno držijo vse niti v svojih rokah, zato marsikateri potomec z leti obupa in odide ali pa se izogiba prevzema odgovornosti.
- Večina staršev svojim potomcem ne zaupa, da so le ti sposobni samostojno voditi podjetje, zato jih na prevzem odgovornosti sploh ne pripravljajo.
- Večina se prenosa dejavnosti loti prepozno oz. tik pred upokojitvijo. Izpeljejo ga na hitro, praktično čez noč. Posledica je počasen propad družinske dejavnosti.
- Ker se prenos ne načrtuje, se pojavijo konflikti znotraj generacije, med brati, sestrami in njihovimi partnerji, ki so za družinsko harmonijo usodni, posledično pa tudi za podjetje.
O predavatelju
Uroš Kavs prihaja iz družinskega podjetja, v katerem je bila zaposlena celotna družina.
Oče kot direktor, mama računovodja, mlajši brat sprva kot informator in tehnolog strojništva. Kasneje je brat prevzel dejavnost in danes uspešno vodi podjetje.
Zaključil je študij ekonomije in diplomiral iz teme Prenos družinskega podjetja v naslednjo generacijo. Preučuje odnose v družinskih podjetjih, saj se je s konflikti in vsakdanjo vpetostjo v poslu srečeval tudi v domačem podjetju.
Po duši je sociolog, po zanimanju podjetnik in skupek vseh želja in okoliščin ga je pripeljal do odločitve, da družinski posel prepusti bratu, sam pa prične s svetovalno dejavnostjo. V ta namen je ustanovil Inštitut M.O.S.T., kar je simbol uspešnega prehoda dejavnosti in odgovornosti iz staršev na potomce.
Ugotavlja, da podjetnike ob prenosu dejavnosti običajno zanima zgolj davčni vidik, zanemarjajo pa strateško načrtovanje prenosa dejavnosti na naslednike. Prav zato je statistika uspešnosti prenosa tako porazna in kaže, da uspe le 1/3.
Glavni razlog so konflikti, čemur podjetniki namenjajo premalo pozornosti v prepričanju, da so vse dogovorjeni. Pomagal je preko 150 podjetjem, ki so svoje odnose uredili dolgoročno, kar je pogoj za nadaljevanje uspešnega poslovanja.
V namen osveščanja o tej problematiki, je napisal knjigo Kako družinskemu podjetju zagotoviti uspešno prihodnost, v kateri je polno primerov iz prakse, uspešnih in tudi neuspešnih zgodb.
Izvaja družinsko – poslovno – premoženjsko mediacijo z namenom doseči pošten družinski dogovor, ali pa dogovor med prijatelji v večosebnih družbah s ciljem ohraniti pristne medsebojne odnose in podjetju zagotoviti uspešnost na dolgi rok.
Uroš Kavs prihaja iz družinskega podjetja, v katerem je bila zaposlena celotna družina.
Oče kot direktor, mama računovodja, mlajši brat sprva kot informator in tehnolog strojništva. Kasneje je brat prevzel dejavnost in danes uspešno vodi podjetje.
Zaključil je študij ekonomije in diplomiral iz teme Prenos družinskega podjetja v naslednjo generacijo. Preučuje odnose v družinskih podjetjih, saj se je s konflikti in vsakdanjo vpetostjo v poslu srečeval tudi v domačem podjetju.
Po duši je sociolog, po zanimanju podjetnik in skupek vseh želja in okoliščin ga je pripeljal do odločitve, da družinski posel prepusti bratu, sam pa prične s svetovalno dejavnostjo. V ta namen je ustanovil Inštitut M.O.S.T., kar je simbol uspešnega prehoda dejavnosti in odgovornosti iz staršev na potomce.
Ugotavlja, da podjetnike ob prenosu dejavnosti običajno zanima zgolj davčni vidik, zanemarjajo pa strateško načrtovanje prenosa dejavnosti na naslednike. Prav zato je statistika uspešnosti prenosa tako porazna in kaže, da uspe le 1/3.
Glavni razlog so konflikti, čemur podjetniki namenjajo premalo pozornosti v prepričanju, da so vse dogovorjeni. Pomagal je preko 150 podjetjem, ki so svoje odnose uredili dolgoročno, kar je pogoj za nadaljevanje uspešnega poslovanja.
V namen osveščanja o tej problematiki, je napisal knjigo Kako družinskemu podjetju zagotoviti uspešno prihodnost, v kateri je polno primerov iz prakse, uspešnih in tudi neuspešnih zgodb.
Izvaja družinsko – poslovno – premoženjsko mediacijo z namenom doseči pošten družinski dogovor, ali pa dogovor med prijatelji v večosebnih družbah s ciljem ohraniti pristne medsebojne odnose in podjetju zagotoviti uspešnost na dolgi rok.
